Nekaterih izzivov v življenju se lahko lotimo s pogovorom, terapijo – nekaterim pa pridemo do dna samo tako, da pogledamo, kje v našem sistemu je prišlo do neravnovesja, da se v življenju soočamo z blokadami, rušilnimi čustvi, izzivi v odnosih in poslu, v pomanjkanju notranjega miru.

Ste kdaj v življenju že opazili ponavljajoče se situacije – recimo glede denarja, izzivov v komunikaciji, v odnosih, navadah, čustvih ali občutku notranjega miru – in ne veste, zakaj? In se sprašujete, kako te ponavaljajoče se vzorce prekiniti? Ena od metod, ki vam lahko pri razumevanju in spreminjaju sebe izjemno močno pomaga, je postavitev družine. Veliko ljudi ob izkušnji postavitve družine reče, da jo je težko opisati, a da so doživeli velike premike – tako na nivoju telesa kot tudi v odnosih z drugimi.

Postavitev družine je zelo globoka metoda, ki pomaga osvetliti ozadje takšnih vzorcev ter prinaša več razumevanja, olajšanja in prostora za spremembo. Ne gre za iskanje krivde ali krivca ali neumorno analiziranje preteklosti, temveč za stik s tistim, kar v nas deluje tiho, a vztrajno – pogosto iz ozadja družinskega sistema, katerega del smo.

Kaj je postavitev družine?

Postavitev družine izhaja iz sistemske terapije in dela nemškega terapevta Berta Hellingerja, ki je v drugi polovici 20. stoletja razvil metodo, danes poznano kot družinske konstelacije. Hellinger je opazil, da posameznik ni ločen od svojega družinskega sistema, ampak je z njim globoko povezan. V družinah se lahko nezavedno prenašajo travme, občutki krivde, izključitve, nerazrešene izgube in ponavljajoči se vzorci, tudi skozi več generacij. Danes se postavitve družine uporabljajo po vsem svetu kot izkustvena metoda za razumevanje globljih odnosnih in notranjih blokad — tako v osebnem življenju kot tudi v širših temah, kot so zdravje, delo in denar.

Vsak posameznik je namreč del širšega sistema, ki vključuje starše, stare starše, prednike, sorojence (tudi nerojene), bivše partnerje in druge pomembne osebe.

V tem sistemu obstajajo zakoni naravnega ravnovesja:

• vsak član ima pravico pripadati,
• vsak ima svoje mesto,
• med generacijami obstaja naravni red (starši dajejo, otroci prejemajo).

Ko se v družini zgodijo izguba, travma, bolečina ali izključitev, se lahko ravnovesje poruši. Takrat se posledice pogosto nezavedno prenašajo naprej – tudi na tiste, ki dogodkov niso osebno doživeli, a jih v sebi še vedno nosijo. Vsi namreč nosimo zapise teh, ki so na zemlji bivali pred nami, vsi smo povezani – in prav zato lahko postavitev družine deluje.

Kako deluje metoda postavitev družine?

Metoda postavitev družine deluje tako, da v prostoru pokaže tisto, kar v življenju/poslu posameznika predstavlja vir blokad.

Če se postavitev družine izvaja skupinsko, se določi osebo, ki ‘postavlja’ oziroma izpostavi svoj izziv, svojo situacijo, ki jo želi razrešiti. Recimo: Želim videti, zakaj vedno znova vstopam v destruktivne partnerske odnose, in to odpraviti. Ali pa Rada bi razumela, zakaj do otroka čutim toliko jeze. Ali pa V poslu bi rada odpravila blokade pred finančnim obiljem. Ali pa Sprostiti želim napetosti, ki jih imam v odnosu do svoje mame. Izmed prisotnih v prostoru se nato izbere predstavnike – nekdo predstavlja to osebo, ki ‘postavlja’, drug mamo, tretji potencialne partnerje – odvisno pač od situacije in potreb same zgodbe.

Oseba, ki vodi postavitev, povabi predstavnike, da se v prostoru postavijo tako, kot se jim v tistem trenutku “čuti”, da je prav. Nihče aktivno ter načrtno ne igra nobene vloge in nihče ne razmišlja, kaj bi bilo logično narediti ali reči. Predstavniki samo stojijo na svojih mestih. In potem se začne dogajati tisto, kar ljudi največkrat in najbolj preseneti.

Predstavniki začnejo zaznavati občutke – nekdo recimo nenadoma čuti težo v prsih, drugi ima potrebo, da se obrne stran, tretji čuti jezo, žalost, strah ali popolno otopelost. Kot da telo ve nekaj, česar um še ne razume. Vodja postavitve potem sprašuje in vodi te predstavnike, da se skozi dinamiko, ki se vzpostavlja med njimi, začne risati slika.

Pogosto se pokaže, da nekdo v sistemu “manjka”. Da je nekdo izključen, nekdo pozabljen. Da nekdo nosi nekaj, kar ni njegovo. Da je ljubezen v sistemu prepletena z bolečino, zvestobo ali krivdo. Vodja postavitve lahko doda še druge predstavnike — na primer za izgubljenega otroka, za očeta, ki ni bil prisoten, za preteklo partnerko, za dogodek, o katerem se ni govorilo. In kar naenkrat postane jasno, zakaj se določeni vzorci ponavljajo.

Postavitev se potem razvija korak za korakom. Predstavniki se premikajo, ko začutijo, da je to potrebno, govorijo, kar čutijo – ali pa ponavljajo besede za vodjo delavnice. Včasih se nekdo končno lahko obrne proti nekomu. Včasih nekdo prvič “vidi” drugega. Včasih pride stavek, ki ga sistem že dolgo čaka. In ko se izreče pravi stavek ob pravem času, se pogosto zgodi premik, ki se ga je čakalo – morda že desetletja. V prostoru nastane več miru. Več diha. Več reda. Postavitev se zaključi, ko sistem najde bolj naravno postavitev — takšno, kjer ima vsak svoje mesto, kjer so stvari priznane in kjer osebi, ki postavlja, ni več treba nezavedno nositi nečesa, kar ni njeno/njegovo.

In to je bistvo. Ne gre za to, da “popravimo družino”. Gre za to, da človek končno lahko živi svoje življenje, z več notranje svobode, manj teže in več stika s sabo.

Kdaj lahko pričakujemo rezultate? 

Postavitev družine je premik v sistemu – in vsak sistem potrebuje čas. Velikokrat oseba, ki ‘postavlja’, takoj po postavitvi ne zna vsega razložiti z besedami. Ni nujno, da pride takojšen “aha” v glavi. Pogosteje že takoj na sami delavnici pride občutek v telesu: več miru, več prostora, manj notranje napetosti. V naslednjih dneh ali tednih se začnejo dogajati subtilne spremembe. Nekdo nenadoma drugače reagira v odnosu s partnerjem. Nekdo prvič ne skoči v staro vlogo. Nekdo čuti več distance do drame, ki ga je prej posrkala. Nekdo zmore postaviti mejo brez krivde. In včasih pride tudi val čustev — žalost, olajšanje, jeza, tišina. To je znak, da se nekaj premika. Da se nekaj, kar je bilo dolgo zamrznjeno, končno lahko sprosti. Pomembno je tudi razumeti: postavitev ne “izbriše” preteklosti in je ne more spreminjati. Kar pa lahko stori, pa je to, da razveže nezavedno vez, zaradi katere človek ponavlja isto zgodbo znova in znova.

In to je za mnoge ljudi največje darilo postavitve: da niso več ujeti v nekaj, česar niso niti zavestno izbrali — ampak so to samo nosili in prenašali.

Postavitev lahko izvedemo tudi individualno, pri čemer kot pripomoček postavljamo razne figure, predmete v prostoru, simbole. Tudi v indidivualnih postavitvah pride do enakega efekta, sproščanja in olajšanja.

Ali gre pri postavitvi družine za igranje? Kaj če ne bom znal_a igrati?

Ne, pri postavitvi družine ne gre za igro, za vloge, ne gre za predstavo z zaključkom in aplavzom. Sama v svojih delavnicah zato ne uporabljam termina ‘igralec’. Vsi smo udeleženci delavnice – edina razlika med nami je, da nekdo ‘postavi’ svojo situacijo, ki jo potem razrešujemo – ostali pa so povabljeni v to, da sodelujejo kot predstavniki. Zato sama ne razdeljujem udeležencev in pri meni imajo tudi vsi enako ceno. Vsi smo enakovredni in enakopravni. Na eni delavnici lahko postavitev ‘izvedemo’ enemu udeležencu ali večim.

Menim, da je igranje napačen termin, ki marsikoga prestraši. Na delavnici smo vsi enakovredni, tisti, ki postavlja in tisti, ki prevzemajo vloge. Od vsake delavnice, ki se jo udeležite, odnesete veliko. Sprosti se toliko, kot ste pripravljeni spustiti, in doživeti, kolikor potrebujete, da v življenju naredite lahkotnejše korake naprej.

Ampak – jaz ne želim samo ‘igrati’ in razreševati blokad nekoga drugega, jaz želim razrešiti svoje težave. 

Razumem argument in strah, da od delavnice ne boš imel nič, če prideš samo kot udeleženec – in boš samo predstavnik ter boš ‘odigral’ neko vlogo. Pri postavitvah družine nikoli ne gre samo za “igranje”. To ni predstava in ni vloga, ki jo odigraš kot v gledališču. Ko si izbran kot predstavnik, to ni po naključju — vedno se to, kar se dogaja, dotakne tudi tvojega notranjega sveta. Včasih procese doživljaš še celo močneje in intenzivneje kot tisti, ki ‘postavlja’. V postavitvi ne predeluješ samo zgodbe nekoga drugega, ampak se vedno odprejo občutki, uvidi ali dinamike, ki so povezane tudi s tabo. Sistem vedno nagovarja tisto, kar je v prostoru živo in zrelo za premik. Zato ljudje velikokrat odidejo z delavnice z občutkom, da so dobili ogromno zase, tudi če niso “postavljali” svoje teme. Postavitve delujejo tako, da se skozi skupino premika več kot ena zgodba — in vedno se dotakne tudi tvoje.

Moj princip dela je tak, da ‘postavljanje’ delam samo s tistimi, ki so k meni že vsaj 2x prišli najprej kot udeleženci – ker že čez udeležbo in vloge predelajo ogromno svojih blokad – in da vidijo, ali želijo z mano v tako globok proces, kot je postavljanje svoje situacije.

Kaj vse lahko ‘postavljamo’ na delavnici postavitev družine?

Postavitev družine je primerna za zelo različna življenjska vprašanja, na primer:

• partnerske odnose (ponavljajoči se vzorci, nezmožnost bližine, destruktivne zveze)
• odnos do mame, očeta in primarne družine
• napetosti in nerazrešene dinamike med družinskimi člani
• odnos do otrok (krivda, jeza, preobremenjenost, občutek nemoči)
• družinske izgube, žalovanje, izključene ali pozabljene člane sistema
• notranje občutke, ki se ponavljajo (tesnoba, krivda, praznina, jeza)
• poslovne teme (blokade pri denarju, strah pred rastjo, postavljanje cene)
• nezavedne lojalnosti, občutek, da “ne smem imeti več” ali “ne smem iti dlje”
• pomembne življenjske odločitve (selitev, menjava kariere, zaključek odnosa)
• občutek, da nosim breme, ki ni moje
• težave pri postavljanju meja in izražanju svoje moči
• teme, povezane z občutkom pripadnosti, sprejetosti in lastnega mesta v življenju

Za postavitev ni potrebno poznati celotne družinske zgodovine – sistem vedno pokaže toliko, kot je v tistem trenutku varno in potrebno.

Ali je važno, na kateri termin pridem – kaj, če me tema, ki je pri tebi razpisana za konkreten termin, ne pritegne?

Pri postavitvah družine je pomembno razumeti eno stvar: izhodiščna tema delavnice je samo okvir, ne pa omejitev. Teme, kot so jeza, partnerski odnosi, odnos do staršev ali blokade pri denarju, so izbrane zato, da si ljudje lažje predstavljajo, kaj sploh lahko od delavnice odnesejo. Ker če napišem samo “postavitve družine”, si marsikdo ne zna predstavljati, kaj to pomeni v praksi. Ampak to ne pomeni, da moraš imeti “točno to” težavo, da bi ti delavnica koristila.

Če je tema recimo jeza, pa si rečeš: “Jaz nimam težav z jezo,” to še ne pomeni, da zate v delavnici ni ničesar. Jeza je lahko samo vrata v nekaj globljega — v meje, v potlačeno žalost, v družinsko dinamiko, v občutek nemoči. In včasih človek sploh ne pride zaradi jeze… ampak zaradi občutka, da se nekaj ponavlja, da nekaj ni čisto njegovo, da je čas za premik.

Na delavnici se vsakemu odvija svoj proces. Sistem vedno odpre tisto, kar je v tebi trenutno zrelo za razreševanje — ne glede na naslov teme. Lahko prideš z eno mislijo, pa se pokaže nekaj drugega. Lahko prideš samo kot predstavnik, pa odneseš globok uvid zase. Postavitve ne delujejo po logiki “danes rešujemo samo to”, ampak po resnici, ki je v ozadju.

Zato naj te tema ne prestraši in naj te ne odbije. V resnici ne prideš delat “teme”, ampak prideš delat sebe. Tema je samo povabilo. Če te pokliče, super — odzoveš se lahko prav na to. Če pa ne, je čisto možno, da boš vseeno odnesel točno tisto, kar je tvoje za oddelat v tem trenutku.

Se moram na delavnico kakorkoli pripraviti?

Posebna priprava ni potrebna. Lahko pridete takšni, kot ste. V pomoč je le, da si pred srečanjem morda zastavite vprašanje, kaj vas trenutno najbolj zaposluje, ter da si dovolite biti odprti za izkušnjo – brez pričakovanj in brez pritiska.

Postavitev vedno pokaže toliko, kot je v tistem trenutku potrebno in koristno – za vaš naslednji korak.

Kaj lahko pričakujete po postavitvi?

Učinki postavitve se pogosto razvijajo postopoma. Včasih se pokaže takojšnje olajšanje, drugič se spremembe začnejo kazati šele čez čas – v drugačnih odzivih, odnosih ali notranjem doživljanju. Postavitev ne obljublja hitrih rešitev, lahko pa sproži globok notranji premik. Ko vsak dobi svoje mesto, ima posameznik več energije za svoje življenje.

Če čutite, da se v vašem življenju ponavljajo vzorci, ki jih ne razumete, ali če si želite več notranjega miru in jasnosti, vas vabim, da raziščete, ali je postavitev družine prava podpora za vas. Včasih že en sam pogled v globino sistema odpre prostor za novo ravnovesje in mehkejši korak naprej.

Dobrodošla, dobrodošel na delavnico Postavitev družine, da odpraviš podzavestne blokade, ki ti preprečujejo, da bi zadihal_a s polnimi pljuči – pridi, da začutiš mir in zaupanje v življenje.

Prijave na termine so možne tukaj.